STATUT SINDIKATA SVIZ/IJS

 

 

I. TEMELJNE DOLOČBE

 

1.

 

Sindikat delavcev Instituta "Jožef Stefan" (Sindikat SVIZ/IJS) je samostojna, demokratična in nestrankarska interesna organizacija, v katero se lahko vključijo vsi zaposleni v zavodu (raziskovalci in drugi delavci Instituta) v okviru Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ Slovenije), ki uveljavljajo in varujejo svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge interese.

 

Sindikat SVIZ/IJS je pravna oseba. Sedež Sindikata SVIZ/IJS je na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.

 

Sindikat SVIZ/IJS ima svoj žig z napisom: Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanost in kulture; Sindikat Instituta "Jožef Stefan".

 

2.

 

Sindikat SVIZ/IJS se v skladu s svojimi interesi povezuje z drugimi organizacijami s sindikalnega področja. S tem Statutom je določena organiziranost in delovanje Sindikata SVIZ/IJS. Ta Statut je usklajen s Statutom SVIZ Slovenije.

 

3.

 

Statut je najvišji notranji akt Sindikata SVIZ/IJS. Statut ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema Skupščina ali po potrebi vsi člani sindikata s tajnim (pisnim) glasovanjem.

 

4.

 

Izrazi član, delavec, kandidat, sindikalni zaupnik, namestnik, podpredsednik in predsednik, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

 

 

II. NALOGE SINDIKATA

 

5.

 

Osnovne naloge Sindikata SVIZ/IJS so:

 

–   Zastopanje interesov svojih članov, predvsem na področju plač, humanih pogojev dela, socialne varnosti in varstva pred morebitno samovoljo delodajalca, posebno pa pri pogajanjih za kolektivno pogodbo;

–   Uresničevanje zakonitih, humanih in drugih sindikalnih pravic in interesov članov Sindikata SVIZ/IJS;

–   Boj za izboljševanje pogojev dela za vse starostne kategorije delavcev;

–   Osnovna strokovna pravna pomoč pri sporu člana Sindikata SVIZ/IJS z delodajalcem v zvezi z delovnim razmerjem;

–   Materialna pomoč članom Sindikata SVIZ/IJS v primeru ekonomskih, socialnih in drugih težav.

 

Sindikat SVIZ/IJS vidi svojo vlogo tudi pri uveljavljanju čim boljšega vrednotenja znanja, znanosti, raziskovalnega dela in razvojnih aplikacij v okolju.

 

 

III. ČLANSTVO

 

6.

 

Član Sindikata SVIZ/IJS lahko postane vsak delavec, ki je zaposlen na IJS s polnim ali krajšim delovnim časom. Delavec IJS postane član Sindikata SVIZ/IJS, ko podpiše pristopno izjavo. Član lahko uveljavlja sindikalne ugodnosti in pravice šele po treh mesecih članstva, če redno plačuje članarino. Članstvo v Sindikatu lahko ohrani član, ki se je upokojil, izgubil delo ali je na porodniškem dopustu oziroma dopustu za nego in varstvo otroka.

 

Članstvo v Sindikatu SVIZ/IJS preneha z:

 

– izstopom,

– prenehanjem zaposlitve na IJS (razen če se član odloči drugače, glej prejšnji odstavek) ali

– izključitvijo.

 

 

IV. NAČIN DELOVANJA

 

7.

 

Sindikat SVIZ/IJS deluje prvenstveno po načelu dogovarjanja in posvetovanja z delodajalcem in njegovimi predstavniki. Kot osnovo za sodelovanje, po načelu dogovarjanja in posvetovanja, Sindikat SVIZ/IJS pričakuje in zahteva od delodajalca pravočasno, primerno in točno informiranje.

 

Sindikat SVIZ/IJS si pridržuje pravico uporabe vseh zakonitih sredstev za dosego svojih ciljev, kot so razne peticije, javne manifestacije, opozorilna prekinitev dela ter v skrajnem primeru stavka in zapora dostopa v objekte IJS.

 

Predlog o skrajnem sredstvu, stavki ali zapori dostopa v objekte IJS, poda Izvršilni odbor (IO) Sindikata SVIZ/IJS, v skladu s Pravili o organizaciji in izvedbi stavke SVIZ Slovenije. O stavki odločajo s tajnim ali javnim glasovanjem vsi zaposleni v zavodu.

 

Odločitev o stavki ali zapori objektov je sprejeta, če glasuje zanjo več kot polovica vseh zaposlenih na IJS in ob soglasju organov SVIZ Slovenije. Ko je odločitev o stavki ali zapori objektov sprejeta, so vsi člani Sindikata SVIZ/IJS praviloma dolžni sodelovati.

 

 

V. ORGANIZACIJA SINDIKATA

 

8.

 

(ORGANI SINDIKATA)

 

(Skupščina)

 

Skupščino predstavljajo vsi člani. Skliče se praviloma vsaj enkrat letno, volilna skupščina pa vsaka štiri leta. Skupščina razpravlja in sklepa o programu, letnem planu, sprejema poročilo o delu IO. Sprejema odločitve o višini članarine, sprejme letni finančni načrt in finančno poročilo. Voli in razrešuje člane Izvršilnega odbora, Nadzornega odbora in sindikalnega zaupnika ali sindikalnih zaupnikov, če jih je več.

 

Predlaganje kandidatov za člane IO in sindikalne zaupnike poteka v volilnih enotah, nato pa Skupščina ali člani sindikata volijo člane IO in sindikalne zaupnike. Kandidat mora soglašati s kandidaturo.

 

Skupščina je sklepčna, če je prisotnih vsaj polovica članov. Če je Skupščina sklepčna, sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov, če pa ni, se sklepi sprejemajo s podpisovanjem izjav vseh članov Sindikata SVIZ/IJS. V tem primeru so sklepi sprejeti z večino podpisanih izjav članov Sindikata SVIZ/IJS. Glasovanje na Skupščini je praviloma javno, na njej sodelujoči člani pa se lahko odločijo tudi za tajno glasovanje.

 

(Izvršilni odbor)

 

Izvršilni odbor (IO) sestavljajo voljeni sindikalni zaupniki in predstavniki volilnih enot iz več sklopov odsekov, centrov, služb in podpornih dejavnosti, vključno s tehničnimi servisi in delavnicami. IO ima neparno število svojih članov in šteje od 7 do 15 članov.

 

Mandat članov IO je štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

 

IO izmed svojih članov z javnim ali tajnim glasovanjem izvoli podpredsednika. Predsednik IO je predsednik Sindikata SVIZ/IJS in eden od njegovih sindikalnih (neprofesionalnih) zaupnikov.

 

IO vodi Sindikat na osnovi Statuta, programa in sklepov Skupščine ter ureja tekoče zadeve med dvema Skupščinama. Deluje po Poslovniku, ki ga sprejmejo člani IO. IO sprejema tudi druge pravilnike, potrebne za delovanje Sindikata SVIZ/IJS.

 

IO imenuje blagajnika, ki vodi dokumentacijo o finančnem poslovanju Sindikata.

 

IO podpira člana Upravnega odbora IJS iz kolektiva zaposlenih na IJS, praviloma iz vrst članov IO.

 

Posamezni člani IO lahko za svoje nadomeščanje na sejah IO izberejo do največ enega namestnika, ki mora biti član Sindikata IJS/SVIZ. Ta ga praviloma nadomešča le na posamezni seji IO, ko član IO zaradi objektivnih razlogov ne more biti prisoten. Na seji IO ima namestnik pooblastilo za glasovanje v imenu člana IO, ki ga nadomešča.

 

Sklepi IO so sprejeti, če jih sprejme večina na sklepčni seji prisotnih članov IO ali njihovih namestnikov. Seja IO je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica članov ali namestnikov.

 

(Predsednik in podpredsednik)

 

Predsednik Sindikata je eden od sindikalnih zaupnikov in hkrati tudi predsednik IO SVIZ/IJS. Predstavlja in zastopa Sindikat SVIZ/IJS v stikih z drugimi organizacijami in tretjimi osebami. Opravlja naloge v skladu s Statutom, programom in tiste naloge, ki mu jih poverita Skupščina in IO. Med drugim predlaga tudi dnevni red sej IO in pregleduje zapisnike sej. V odsotnosti predsednika opravlja njegove naloge podpredsednik.

 

Mandat predsednika in podpredsednika je omejen na dva zaporedna štiriletna mandata, razen v primeru, ko nimata protikandidatov.

 

Volitve predsednika Sindikata SVIZ IJS, kot enega od neprofesionalnih sindikalnih zaupnikov, potekajo s tajnim glasovanjem na ravni celotnega članstva. Če je kandidatov več, lahko svoj program dela pred volitvami javno predstavijo. Za predsednika je izvoljen kandidat, ki prejme večino glasov članov Sindikata SVIZ/IJS.

 

(Sindikalni zaupnik)

 

Sindikalnih zaupnikov je lahko več. Eden od njih, ki je praviloma profesionalni zaupnik, vodi sindikalno pisarno. Slednji tudi opravlja druge naloge, kot na primer sprejema vloge članstva, rešuje posamezne primere v skladu z navodili IO, spremlja sindikalno dogajanje v Sloveniji, skrbi za obveščenost članov Sindikata SVIZ/IJS in piše zapisnike sej.

 

Poleg profesionalnega sindikalnega zaupnika deluje v Sindikatu SVIZ/IJS vsaj še od enega do največ šest neprofesionalnih sindikalnih zaupnikov. Njegovo oz. njihovo delo je povezano z delovanjem Sindikata SVIZ/IJS tako znotraj instituta (posamezni zaupniki zastopajo posamezne sklope dejavnosti instituta) kot izven njega (zastopajo interese članov v okviru SVIZ Slovenije). Neprofesionalni sindikalni zaupnik, za razliko od profesionalnega, za svoje sindikalno delo ne prejema plačila. Eden od neprofesionalnih sindikalnih zaupnikov je tudi izvoljen za predsednika Sindikata SVIZ/IJS.

 

Sindikalni zaupnik je praviloma član IO. Kandidate za člane novega IO in sindikalne zaupnike predlagajo člani na poziv starega IO. Volitve sindikalnih zaupnikov so časovno usklajene z volitvami na ravni SVIZ Slovenije in z volitvami za člane IO, s tem da se najprej izvolijo člani IO (prvi krog), sledijo volitve sindikalnih zaupnikov in z njimi predsednika Sindikata SVIZ/IJS (drugi krog). Izbira profesionalnega sindikalnega zaupnika poteka z ločenim volilnim postopkom.

 

Mandat sindikalnega zaupnika je štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

 

(Nadzorni odbor)

 

Nadzorni odbor (NO) ima tri člane, ki izmed sebe izvolijo predsednika. NO skrbi za pravilnost porabe finančnih sredstev in uporabe premoženja Sindikata. O svojih ugotovitvah NO poroča na Skupščini.

 

Član NO je lahko vsak član SVIZ/IJS, ki nima funkcije v sindikatu. Člani so izvoljeni na tajnih volitvah.

 

Mandat NO je štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

 

9.

 

(Volitve v organe)

 

Volitve sindikalnih zaupnikov, članov IO in ostalih organov sindikata zavoda so veljavne, če zanje glasuje več kot polovica vseh članov sindikata zavoda. Kandidat mora prejeti več kot polovico glasov vseh volivcev, ki so glasovali. Izvoljeni so kandidati, ki prejmejo večje število glasov.

 

Glasovanje za imenovanje v različne organe in za različne funkcije Sindikata SVIZ/IJS je javno ali tajno, izvedeno je lahko tudi v elektronski obliki.

 

V primeru nadomestnih volitev, če so le-te potrebne zaradi različnih razlogov, so izvoljeni člani v organe sindikata za čas do izteka štiriletnega mandata.

 

Organi Sindikata obveščajo člane o delovanju Sindikata z različnimi obvestili sindikata po pošti, ustno ali na elektronski način.

 

 

VI. FINANČNI VIRI ZA DELOVANJE

 

10.

 

Sindikat SVIZ/IJS se financira iz članarine, dotacij in drugih virov. Višino članarine sprejme Skupščina. Sredstva Sindikata se uporabljajo predvsem za naloge iz 5. člena tega Statuta.

Finančno poslovanje Sindikata SVIZ/IJS se izvaja v skladu s finančnimi predpisi.

 

 

VII. ODGOVORNOST

 

11.

 

Člani Sindikata SVIZ/IJS so odgovorni, če kršijo Statut, druge akte Sindikata in sklepe sindikalnih organov.

 

Sankciji za kršitve članov Sindikatov SVIZ/IJS sta opomin in izključitev iz sindikata.

 

O sankcijah za kršitve odloča IO v skladu z ustreznimi akti SVIZ Slovenije.

 

 

VIII. KONČNE DOLOČBE

 

12.

 

Za delovanje Sindikata SVIZ/IJS mora vodstvo Instituta zagotoviti administrativno-tehnične in prostorske pogoje ter sofinancirati delo sindikalnega zaupnika v skladu z ustreznimi zakoni, podzakonskimi akti in kolektivnimi pogodbami ter v dogovoru Sindikata SVIZ/IJS z vodstvom IJS.

 

13.

 

V primeru kakršnih koli nejasnosti se smiselno uporabljajo ustrezni akti SVIZ Slovenije.

 

14.

 

Statut stopi v veljavo z dnem sprejema na Skupščini oziroma z navadno večino glasov članov Sindikata SVIZ/IJS. Statut je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica glasujočih članov Sindikata.

 

 

 

Statut je sprejela Skupščina SVIZ/IJS dne 2. aprila 2015.

 

Predsednik Sindikata SVIZ/IJS:

Prof. dr. Jože Pungerčar