Napredek na pogajanjih o sklenitvi stavkovnega sporazuma za končanje splošne stavke v vzgoji in izobraževanju
V začetku tega tedna, v ponedeljek, 23. januarja 2023, smo nadaljevali pogajanja z Vlado RS za razrešitev stavkovnih zahtev SVIZ. Skladno s sklenjenim dogovorom, ki sta ga vodji sindikalne in vladne pogajalske skupine parafirala 9. januarja 2023, smo predstavniki vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja neposredno pred pogajanji podpisali aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS za realizacijo dogovorjenih zvišanj na delovnem mestu vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, zvišanj na delovnem mestu asistent VII/2 in umestitve novega strokovnega naziva višji svetnik, zatem pa za realizacijo zvišanj na delovnih mestih asistent VII/2 in mladi raziskovalec VII/2 še aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. Zvišanja plač na delovnih mestih vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, asistent VII/2 v plačni podskupini D01 ter asistent VII/2 in mladi raziskovalec VII/2 v plačni podskupini H01 bodo tako lahko uveljavljena in izplačana pri plači za mesec januar 2023. Besedili obeh omenjenih aneksov naj bi bili objavljeni v današnji izdaji Uradnega lista.
Plače pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok se bodo, če spomnimo, s 1. 1. 2023 zvišale za tri plačne razrede, še za en plačni razred pa bodo višje 1. 4. 2023 – tu gre za zvišanje, ki je bilo usklajeno v dogovoru iz oktobra 2022. V pogajanjih smo se dogovorili tudi o dvigu plačnega razreda za mlade raziskovalce in raziskovalke ter za asistentke in asistente v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti (VII/2) na 35. plačni razred, ki se 1. 4. 2023 zviša na 36. plačni razred. Prav tako smo se uskladili, da bo četrti strokovni naziv višji svetnik uvrščen za dva plačna razreda višje od izhodiščnega plačnega razreda za naziv svetnik.
Po omenjenem podpisu obeh aneksov se je srečanje z vladno stranjo 23. januarja 2023 zatem nadaljevalo s pogajanji o preostalih še odprtih, pravzaprav ključnih stavkovnih zahtevah sindikata za odpravo zaostankov pri vrednotenju dela vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Vlada RS je predlog o zvišanju plač vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju pripravila in ga na pogajanjih predstavila. Za našo pogajalsko skupino predlog vladne strani sicer ni bil zadosten, a je bil kljub temu ocenjen kot sprejemljiv temelj za nadaljevanje pogajanj. Skladno s tem je pogajalska skupina našega sindikata predlagala Glavnemu stavkovnemu odboru SVIZ (GSO), naj se opredeli do preložitve protestnega shoda vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju pred poslopjem Vlade RS, ki smo ga v sindikatu pripravljali za 25. januarja 2023. Članice in člani glavnega stavkovnega odbora so predlog, da se načrtovani protestni shod preloži, zatem z večino glasov potrdili.
Nadaljevanje pogajanj z Vlado RS je sklicano za prihodnji torek, 31. januarja 2023, na njih pa bo pogajalska skupina SVIZ predstavila približevalni predlog. Upoštevaje odziv vladne pogajalske skupine in nadaljnji potek pogajanj se bo glavni stavkovni odbor znova odločal o morebitni organizaciji protestnega shoda, ki je bil torej tokrat preložen, ali pa morda celo o izpeljavi novega stavkovnega dneva v še zmeraj aktivni splošni stavki v vzgoji in izobraževanju.
Podprli zahtevo ravnateljic in ravnateljev po zvišanju plač
Zveza ravnateljev in pomočnikov ravnateljev je minuli teden, 20. januarja 2023, v Ljubljani sklicala javno srečanje, na katerem so članice in člani zveze zahtevali boljše vrednotenje ravnateljskega dela. Vabilu predsednika zveze Gregorja Pečana na srečanje se je odzval tudi glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj in na dogodku zahtevo ravnateljic in ravnateljev ter njihovih pomočnikov po zvišanju njihovih plač v celoti podprl, ob tem pa podčrtal, da je tako vodenje pedagoškega dela, ki ga opravljajo ravnatelji in pomočnik ravnateljev, kot samo pedagoško delo zaskrbljujoče razvrednoteno. Glavni tajnik SVIZ je na srečanju še predlagal, da se ravnateljska združenja in sindikat v zahtevah po zvišanju plač medsebojno podpremo ter da v prizadevanjih za ustrezno ovrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju sodelujemo. Zahteve za boljše ovrednotenje dela je na vlado naslovil tudi izvršilni odbor sindikata direktorjev in ravnateljev Sindir, podpredsednica omenjenega sindikata Nives Počkar pa je ob tem na srečanju pojasnila, da so sklenili, da bodo počakali na vladno stran, ki pripravlja spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju in se hkrati ukvarja z odpravo plačnih nesorazmerij.
Vladna stran s sindikati javnega sektorja o ključnih izzivih na področju plačnega sistema
Pred začetkom napovedanega oblikovanja novega plačnega sistema v javnem sektorju je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik reprezentativnim sindikatom 23. januarja 2023 predstavila analizo zdajšnjega plačnega sistema. S slednjo so se potrdile naše ocene, da obstajajo v le-tem številne anomalije, ki so posamezne skupine zaposlenih v javnem sektorju potisnile v neenak položaj. V preteklih letih so različne vlade nekaterim skupinam zaposlenih dopustile številne zakonske obvode plačnega zakona, jim nesistemsko dodeljevale dodatke in stihijsko dvigovale plačne razrede. Omenjena analiza potrjuje, da je bil zdaj veljavni plačni sistem v javnem sektorju do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, kulturi in znanosti najbolj nepravičen, kar se kaže v tem, da plače na teh področjih zaostajajo za plačami zaposlenih v državni upravi in zdravstvu. V imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je ob še sedmih drugih sindikatih tudi naš sindikat, je glavni tajnik SVIZ na srečanju izpostavil, da konfederacija pred nastajanjem novega plačnega sistema potrebuje zagotovilo, da bo ta uveljavljen le ob soglasju zaposlenih ter da bo temeljil na sistemu kolektivnih pogodb, ki zaposlenim omogočajo vplivati na višino plač in pogoje dela. Hkrati je opredelil tudi dva ključna cilja, ki jima mora plačna reforma slediti oziroma ju udejanjiti: tj. odprava kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, kjer je večina zaposlenih v skupini J in katerih plače je treba ovrednotiti nad ravnjo minimalne plače, obenem pa bo moral biti novi plačni sistem stimulativen za strokovnjakinje in strokovnjake, ki zdaj odhajajo v zasebni sektor. To še zlasti velja za zaposlene v vzgojno-izobraževalnem sistemu, od vrtca do univerze, ki se zaradi neustreznega vrednotenja dela sooča z največjo krizo v zadnjih tridesetih letih.
Vlada je napovedala, da bo izhodišča za novi plačni sistem v javnem sektorju sindikatom predstavila v začetku februarja, ob koncu omenjenega meseca pa naj bi nas že seznanila tudi z osnutkom novega zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Temu naj bi predvidoma sledila pogajanja o novem uvrščanju delovnih mest v ločene plačne stebre, sistem pa naj bi bil pripravljen za uveljavitev do 30. junija letos, a v to v SVIZ močno dvomimo.