Obseg proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost je vsako leto večji. Slovenija je v letu 2024 za dejavnost namenila 549 milijonov evrov državnih proračunskih sredstev, kar je za 30,8 milijona evrov ali 5,9 odstotka več kot leto prej, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS).
Delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v bruto domačem proizvodu (BDP) je ostal na enaki ravni kot v letu 2023 in je znašal 0,81 odstotka. Obseg državnih proračunskih sredstev za dejavnost na prebivalca pa se je povečal na 258,5 evra (leta 2023 244,8 evra).
Prednostni cilji državne politike so po navedbah SURS-a na omenjenem področju ostali enaki kot v prejšnjih letih. Največ državnih proračunskih sredstev za dejavnosti, 58,9 odstotka, je bilo lani namenjenih za splošni napredek znanja. Med prvo peterico so bili še zdravje (8,9 odstotka), industrijska proizvodnja in tehnologija (8,1 odstotka), kmetijstvo (4,5 odstotka) ter okolje (3,7 odstotka). Struktura sredstev, načrtovanih v letošnjem letu, je z vidika družbenoekonomskih ciljev približno enaka strukturi sredstev, porabljenih v letu 2024.
Proračunsko financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti se je lani v primerjavi z letom pred tem povečalo na skoraj vseh področjih raziskav in razvoja. Največ sredstev, po več kot 100 milijonov evrov, so prejele tehniške in tehnološke vede (171 milijonov) ter naravoslovne vede (151 milijonov). Skupno je bilo omenjenima področjema dodeljenih skoraj 60 odstotkov vseh državnih proračunskih sredstev za dejavnost. Najmanj, 44,8 milijona ali 1,2 odstotka manj kot leta 2023, pa jih je bilo namenjenih humanističnim vedam.
Več kot polovico sredstev, in sicer 56,3 odstotka, je prejel visokošolski sektor. Preostala sredstva pa so bila razdeljena med državni (36,2 odstotka), poslovni sektor (5,3 odstotka), tujino (1,4 odstotka) in zasebni nepridobitni sektor (0,8 odstotka).
Po podatkih o načrtovanem začetnem proračunu naj bi se obseg proračunskega financiranja dejavnosti tudi letos (2025) povečal in znašal 648 milijonov evrov. To je za 18,1 odstotka več, kot je država za to dejavnost namenila lani. Tudi letošnje prioritete državne politike na tem področju so približno take kot lani.